INTERVJU
→ NAASH.X
→ TOMISLAV KRNAČ
→ PINO POGRAJC
→ LEON MARIČ
→ MONOKEL
→ NINA X NINA
→ LUKA OSTREŽ
→ NAL KOCJAN
→ ČRTA ROKAVIČKA
→ VIKY
→ BOTTOMS
→ BARBARA BLOK
→ FILIP
→ TRULA VIŠNJA
→ NAASH.X
→ TOMISLAV KRNAČ
→ PINO POGRAJC
→ LEON MARIČ
→ MONOKEL
→ NINA X NINA
→ LUKA OSTREŽ
→ NAL KOCJAN
→ ČRTA ROKAVIČKA
→ VIKY
→ BOTTOMS
→ BARBARA BLOK
→ FILIP
→ TRULA VIŠNJA
BREZOVICA PRI LJUBLJANI, SLOVENIJA
stojim v sobi
anonimneža brez obraza
preden se slečeva,
vdihava pline iz epruvetk,
ki ustvarjajo pregrado
med njegovimi živci in kožo
gleda me z besom v očeh
•
na steklena vrata balkona
obesi brisačo
zaradi sosedov
•
ko sem v njem,
me vpraša
po imenu
ko mi pride,
ga vprašam
po njegovem
•
trza v spanju
v čisti temi
hodim po prstih
do stranišča
tik preden primem za kljuko,
izza vrat slišim
stokanje
pobegnem nazaj v sobo,
ga zbudim
in vprašam,
kdo je to
moj fotr
•
ne želim ostati celo noč,
zato počakam, da spet zaspi
po tiho se oblečem,
ukradem dva čika
na hodniku za sabo slišim
težke korake
tečem do izhoda
Pričujoča pesem je iz moje zbirke Trepete, ki je leta 2024 izšla pri LGBT+ založbi ŠKUC Lambda, njen urednik je bil Brane Mozetič. Poglavje knjige, v katerega je bila pesem vključena, je naslovljeno »Kurbulenca«, in v njej sem želel popisati svoje seksualne gejevske izkušnje, katerim je prepogosto umanjkal nek pristen človeški odnos. Seks (velikokrat z neznanci) je bil včasih dober, večkrat pa le mehanična izpolnitev želje po intimni bližini, po občutku vrednosti, ki ga je dajala potrditev, da bi me nekdo pofukal. Bojim se, da vseprisotna homofobija in posledičen strah, ki ga ta povzroča med nami, včasih komplicira intimne odnose med gej moškimi. Sam sem na razumnem nivoju že konkretno predelal ponotranjeno homofobijo, a ugotavljam, da so travme na podzavestnem nivoju še vedno prisotne in vedno bodo. V Strugi v Makedoniji sem spoznal angleškega ljubimca, ki je tam tudi seksal z lokalcem. Anglež je Makedonca vprašal, kako je biti gej v Makedoniji, in ta mu je (po tem ko sta zaključila s seksom v avtu, ki je bil parkiran v temnem gozdu) odgovoril: »To je edini način.« Slovenci se radi ponašamo s svojo »civiliziranostjo«, a ko me je Anglež obiskal v Sloveniji in sva se neke noči po žuranju za trenutek poljubila na zadnjih sedežih taksija ob šestih zjutraj, je taksist nemudoma ustavil avto in naju vrgel ven. Rekel nama je: »Tega se ne počne v javnosti.« V svojega Angleža sem zelo zaljubljen, a še dni po tem dogodku sem ob vsakem najinem poljubu pomislil, kako perverzno se to zdi okolici, v katerem živim. Kako perverzen se zdi poljub dveh oseb, ki se imata rada. In kako bi se jim zdelo šele najino vroče, potno, požrešno, usodno ljubljenje, polno sle, lizanja, vlečenja, grabenja in požiranja.
PINO POGRAJC, pesnik
@pinopograjc