INTERVJU
→ NAASH.X
→ TOMISLAV KRNAČ
→ PINO POGRAJC
→ LEON MARIČ
→ MONOKEL
→ NINA X NINA
→ LUKA OSTREŽ
→ NAL KOCJAN
→ ČRTA ROKAVIČKA
→ VIKY
→ BOTTOMS
→ BARBARA BLOK
→ FILIP
→ TRULA VIŠNJA
→ NAASH.X
→ TOMISLAV KRNAČ
→ PINO POGRAJC
→ LEON MARIČ
→ MONOKEL
→ NINA X NINA
→ LUKA OSTREŽ
→ NAL KOCJAN
→ ČRTA ROKAVIČKA
→ VIKY
→ BOTTOMS
→ BARBARA BLOK
→ FILIP
→ TRULA VIŠNJA
Včasih se vprašam, kaj je smisel tega, kar delam, torej ustvarjanje in objavljanje vsebine, ki ozavešča o kvir skupnosti. Še posebej zato, ker živimo v svetu, kjer je takih vsebin ogromno in je res redko, da nekdo ni vsaj do neke mere ozaveščen o kvir skupnosti. Pa vendar naletim na vedno več sovražnega govora, ki naslavlja kvir skupnost. Dobro se zavedam, da ta nestrpnost izhaja iz neznanja.
V trenutkih, ko začnem dvomiti o svojem delu, se spomnim na nešteto sovražnih komentarjev, a pomislim tudi na vsa zasebna sporočila, v katerih me je veliko trans oseb prosilo za nasvet ali pa so mi preprosto želeli povedati, da jim moje vsebine dejansko pomagajo – da se počutijo videne in slišane.
In čeprav je današnji svet nasičen do zadnje kaplje v kozarcu, vsebine, ob katerih se ljudje povežemo med seboj, nikoli ne bodo odveč. Tako pri moji vsebini na družbenih omrežjih kot pri mojem fotografskem delu si želim, da bi se ljudje počutili videne in slišane ter da s tem malo po malo izboljšujem svet.
Trenutno pogosto uporabljam tehniko long exposure, ki jo kombiniram z bliskavico in barvnimi filtri. Z njo večinoma fotografiram portrete, saj je to nekaj, kar me je vedno najbolj zanimalo. Ta tehnika me privlači predvsem zato, ker se mi zdi zanimiva in unikatna ter dovolj kompleksna, da pritegne gledalca. Morda jo uporabljam tudi zaradi vsebine oziroma subjektov, ki jih fotografiram.
V večini primerov namreč fotografiram kvir skupnost, ki je barvita in raznolika v vseh pogledih, kar se posledično odraža tudi na mojih fotografijah. Tehnika, ki jo uporabljam, se mi zdi kompromis med kreativno in dokumentarno fotografijo, kjer je rezultat hkrati dovolj korekten in istočasno ni dolgočasen.
Večina, če ne kar vsa moja dela se tako ali drugače navezujejo bodisi na kvir skupnost bodisi na ozaveščanje o duševnem zdravju. To sta temi, ki se me neposredno dotikata in za kateri se strastno zavzemam. Avtor in dober prijatelj te razstave mi je nekoč rekel: »Če se mi kot kvir skupnost ne bomo zavzemali zase, kdo se bo?« To je misel, za katero vem, da jo bom nosil s seboj do konca življenja.
Želim si, da bi bila moja fotografija realen odraz kvir skupnosti, ki izvira iz kvirnosti same – umetnost, ustvarjena od kvir ljudi za kvir ljudi. Menim namreč, da je to edini način, da je kvir skupnost predstavljena v svoji najbolj avtentični luči.
Kvir ljudje so čudoviti. Naj bo naša umetnost njihovo zrcalo.
NAL KOCJAN, fotograf, vplivnež, aktivist
@em0tio.nal